12. oktobra se je deset vzgojiteljic vrtca Kurirček iz Logatca odpravilo z menoj za tri ure v njim bližnji gozd. Nas je malo skrbelo kako bo z vremenom, smo rekli da gremo, če le ne bo deževalo. Dež sam po sebi za odhod v gozd ni problem, meni deluje celo navdihujoče mistično. Izvedba delavnice je precej okrnjena, če dežuje, zato za takšno srečanje izberemo vreme, ki ni premokro in premrzlo za stanje na mestu ali celo ležanje na tleh…
Takole smelo in pogumno so se vzgojiteljice ulegle na vlažna tla… da bi začutile varen objem gozdne postelje.
Naše srečanje je bilo precej intenzivno saj je bilo potrebno hoditi, da nas ni preveč zeblo in vsrkati vsebino gozdnega vrtca z elementi gozdne in cvetne terapije. Kar veliko za samo triurno srečanje. Če bi se želeli resnično prepojiti z objemom vej potem bi morala delavnica trajati vsaj šest ur, da ima človek tudi nekaj časa zase, da je sam s seboj in tiho motri svoje čutenje in dihanje gozda.
Pa tudi to je nekaj, saj so udeleženke prejele vhode, zlate ključke s katerimi se bodo v prihodnosti lažje, hitreje in bolj intimno povezovale z gozdom.
Ob poti smo srečale nekaj drevesnih vrst, ki so mene navdihnile, da sem se izpovedala kar vem kot gozdar in gozdovnik. Govorile smo o belem gabru, ki ga lahko menjamo za bukev in ki nam daje radostno energijo, pa o priseljenki smreki, ki pravi, da počasi zapušča nižine, češ da to ni njeno naravno domovanje. O jelki ni bilo ne duha in sluha, pa tako je lepa. Ampak vem, da jo bodo kmalu same nekje našle in jo šle malo povprašat, če je res tako fina.
Pozdravile smo tudi divjo češnjo in njeno plodnost, se malce nasmejale in dobile vzpodbudo, da si jo tudi same pripravimo kot cvetno esenco. Potem smo tekle naprej po gozdni poti navzdol, zagledale debele bukve, ki so rekle: ” Tukaj se lahko spočijete.”
Tako malce otrple navzven in toplih src smo malo naprej potelovadile in se spomnile na ljubezen do sebe. To je tako vse obsegajoča tema, da bi lahko celo srečanje razpredale kaj v resnici pomeni LJUBEZEN DO SEBE.
Čez drn in strm je prišel na vrsto gozdni vrtec, za katerega smo ugotovile, da ni nič tako posebnega, celo tako preprost je, da je kar težaven. Govorim namreč o pristopu “tišina in prisotnost” kot prevladujočem pedagoškem principu v gozdnem vrtcu. Mišljeno je, da nič posebnega ne nameravamo početi in si damo čas za opazovanje, budno prisotnost. Vzpodbujam pa tudi, da vsaka spelje vodo na SVOJ mlin in počne v gozdu z otroci tisto kar njeni duši paše in v čemer lahko sodelujejo tudi otroci.
Ne pozabimo, čas v gozdu z otroci je tudi moj čas, ko se imam lepo in pridem nazaj sproščena. Če se vzgojitelj dobro počuti, lahko tudi dobro vpliva na otroke.
Vse seveda ni rožnato, je potrebno pred tem premostiti prenekatero zadrego, ampak kjer je volja, tam je pot.
Pa tudi to je nekaj, saj so udeleženke prejele vhode, zlate ključke s katerimi se bodo v prihodnosti lažje, hitreje in bolj intimno povezovale z gozdom.
Ob poti smo srečale nekaj drevesnih vrst, ki so mene navdihnile, da sem se izpovedala kar vem kot gozdar in gozdovnik. Govorile smo o belem gabru, ki ga lahko menjamo za bukev in ki nam daje radostno energijo, pa o priseljenki smreki, ki pravi, da počasi zapušča nižine, češ da to ni njeno naravno domovanje. O jelki ni bilo ne duha in sluha, pa tako je lepa. Ampak vem, da jo bodo kmalu same nekje našle in jo šle malo povprašat, če je res tako fina.
Pozdravile smo tudi divjo češnjo in njeno plodnost, se malce nasmejale in dobile vzpodbudo, da si jo tudi same pripravimo kot cvetno esenco. Potem smo tekle naprej po gozdni poti navzdol, zagledale debele bukve, ki so rekle: ” Tukaj se lahko spočijete.”
Tako malce otrple navzven in toplih src smo malo naprej potelovadile in se spomnile na ljubezen do sebe. To je tako vse obsegajoča tema, da bi lahko celo srečanje razpredale kaj v resnici pomeni LJUBEZEN DO SEBE.
Čez drn in strm je prišel na vrsto gozdni vrtec, za katerega smo ugotovile, da ni nič tako posebnega, celo tako preprost je, da je kar težaven. Govorim namreč o pristopu “tišina in prisotnost” kot prevladujočem pedagoškem principu v gozdnem vrtcu. Mišljeno je, da nič posebnega ne nameravamo početi in si damo čas za opazovanje, budno prisotnost. Vzpodbujam pa tudi, da vsaka spelje vodo na SVOJ mlin in počne v gozdu z otroci tisto kar njeni duši paše in v čemer lahko sodelujejo tudi otroci.
Ne pozabimo, čas v gozdu z otroci je tudi moj čas, ko se imam lepo in pridem nazaj sproščena. Če se vzgojitelj dobro počuti, lahko tudi dobro vpliva na otroke.
Vse seveda ni rožnato, je potrebno pred tem premostiti prenekatero zadrego, ampak kjer je volja, tam je pot.
Na robu gozda smo se ustavile, si zakurile ogenj in si še predale temo o cvetnih esencah, ki nam lahko pomagajo harmonizirati negativna čustva, da bi nam bilo lažje plezati po lestvi razvoja. Ker življenje namreč pomeni nenehno gibanje, razvoj in če slučajno obstanemo na nekem področju so tu cvetlice, ki lahko prebudijo sladke sile v nas.
Ko je ura odbila sedem, smo se skoraj razbežale vsaka na svoj konec, saj je bil za vzgojiteljicami dolg dan, tema in mraz. Če bi želeli imeti delavnico po prvi polovici oktobra, potem je bolje, da bi izbrali kakšno soboto dopoldne. Vsekakor je pa zelo dobrodošlo, da smo opravili gozdno srečanje, ker je to vzpodbuda, da gremo v ven tudi v zimskem času, ko se sicer najraje zabubimo. Gozdarji rečemo, da ni slabega vremena, je le slaba oprema. Ni dobro, da ves čas preživimo med stenami, ker potem mislimo, da je svet ozek in omejen, v resnici pa je brezmejen.
Naj nam vsem uspe čutiti svobodo.
Ko je ura odbila sedem, smo se skoraj razbežale vsaka na svoj konec, saj je bil za vzgojiteljicami dolg dan, tema in mraz. Če bi želeli imeti delavnico po prvi polovici oktobra, potem je bolje, da bi izbrali kakšno soboto dopoldne. Vsekakor je pa zelo dobrodošlo, da smo opravili gozdno srečanje, ker je to vzpodbuda, da gremo v ven tudi v zimskem času, ko se sicer najraje zabubimo. Gozdarji rečemo, da ni slabega vremena, je le slaba oprema. Ni dobro, da ves čas preživimo med stenami, ker potem mislimo, da je svet ozek in omejen, v resnici pa je brezmejen.
Naj nam vsem uspe čutiti svobodo.
